Diskonterji med supermarketizacijo in povratku h koreninam
Leti 2022 in 2023 sta leti diskontnih trgovin. Povečujejo svoj tržni delež na skoraj vseh trgih. Tudi Lidl, Aldi, Penny, Biedronka itd., vseeno čutijo ogromne spremembe vedenja potrošnikov, ki niso vedno v njihovo korist.
Kako delujejo veliki evropski diskontni trgovci predvsem v Nemčiji in Srednji oz. Vzhodni Evropi in kako se spreminjajo koncepti njihove prodaje in trgovin nasploh? V zadnjih mesecih sem obiskal 10 držav in imam pripravljenega veliko gradiva za razpravo!
Predstavitev bo zanimiva za trgovce, ki iščejo odgovor na vprašanje: “Kako tekmovati na trgu z diskonterji?”, a tudi za proizvajalce, ki se sprašujejo o tem, kako z diskonterji poslovati?
KRATKA VSEBINA
Poceni je ponovno hit! Gospodarska kriza pospešuje stabilen, a počasen napredek diskontiranih trgovin. V zadnjih dveh letih so nizkocenovni formati doživeli pomembno rast in na večini trgov močno povečali prihodke, celo nad ravnijo inflacije, ki jo bežijo z višanjem cen hrane.
Zdi se, da so Lidl, Aldi & co. nezaustavljivi v Nemčiji in regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Vendar pa ”motnje”, ki jih je povzročila pandemija in nato še vojna v Ukrajini, niso prizadele le hipermarketov in supermarketov ampak tudi njih. Na mnogih področjih se je poslovni model popustov, ki temelji na ultraučinkovitih procesih in pretočnih mednarodnih dobavnih verigah zasebnih blagovnih znamk, pri diskonterjih izkazal za bolj občutljivega na zunanje šoke kot pa pri konvencionalnih trgovcih v prodaji na drobno. V zaodrju boja velikih diskonterjev se le-ti spopadajo s podobnimi izzivi kot vsi drugi trgovci in enakim vprašanjem, kako doseči večjo dobičkonosnost.
Ali naj povečajo naložbe v bolj izdelane koncepte trgovine, da bi kupce odmaknili od “premium konkurentov” na velikih površinah in jih tako privabili k sebi? Naj dodajo še več nacionalnih blagovnih znamk in ponudbo za katero je večje povpraševanje? Naj več vlagajo v področja, ki se takoj in neposredno ne izplačajo, a se to lahko zgodi in tudi pričakuje v prihodnosti? Naj se še bolj posvetijo trajnosti? Večji zaščiti živali? Raznim lokalnim tematikam? Itd.
Kot vsi drugi trgovci na drobno namreč tudi diskontni trgovci preučujejo trenutno vrednostno ponudbo z iskanjem prihranka. Navajeni so na uspeh na podlagi poslovnega modela, ki bi se lahko uporabil kot standardni načrt v vsaki državi, a se morajo zdaj odločiti za prakso od države do države. Kateri elementi ustrezajo lokalnemu trgu in kateri ne? Časi začetne strategije "one size fits all" so namrel minili.
So nekje na polovici poti skozi lastno preobrazbo in prehoda v segment supermarketov, kar je strateško vprašanje, ki si ga morajo zastaviti (tudi) v Lidlu in Aldiju. Evolucija na višjo raven trgovine ali vrnitev k svojim koreninam z velikimi popusti?
Na FMCG Summitu 4. decembra 2023 vam bom ponudil vpogled v trenutno stanje popustov na prehrambene izdelke v Evropi. Katere so tiste strateške naloge o katerih razmišljajo veliki igralci? Kako bo to vplivalo na njihovo prihodnjo pot? In kako se vse to odraža na določenih nacionalnih prodajnih konceptih?
O govorniku
Sebastian Rennack je mednarodni analitik pri vodilni nemški tedenski publikaciji za področje potrošniških dobrin in prodaje na drobno, Lebensmittel Zeitungu (LZ).
Opisuje se kot nemškega izseljenca, ki že skoraj 20 let živi in dela na razvijajočih se trgih v Evropi, kjer ponuja vpoglede v tamkajšnje maloprodajno dogajanje, združuje strateške perspektive, krepi analitično znanje in praktične izkušnje v prodaji.
Poseben poudarek v svojem delu namenja identifikaciji in spremljanju lokalnih trgovcev v regiji, ki se dinamično razvijajo in večini kupcev niso znani oz. so "pod radarjem". To je priložnost za mnoge manjše proizvajalce potrošniških dobrin, da preusmerijo svoje strategije k glavnim kupcem v Srednji in Vzhodni Evropi.
Ob tej geografski usmeritvi je osredotočen predvsem na diskontni kanal, pri čemer je zelo pomembno, da tudi sam izhaja iz trgovinskega posla prodaje na drobno.